Razkurjena, pride tak dan

Oblečena v njegov neon hudi pijem topel čaj na terasi, ki me počasi segreva in prebuja. Izza hrbta se pojavi on z širokim nasmehom in nakupovalno košaro. Poljubi me in odkoraka v kuhinjo, kjer nama pripravi okusen zajtrk. Da nič mi ne manjka. Kljub mrazu in prenatrpanim urnikom, ki so postali stalnica in nič kaj pomladno ne deluje današnji dan. Priznam malo sem utrujena od vseh obveznosti.  Samo v 10 dneh sem imela kup sestankov  poslovnih srečanj in prepotovan pozno ponoči, pa pripravljala moje kolekcije, osnutke, skicirala,  pa podajala izjave in intervjuje. Včasih sem izjavo ali radijski intervju opravila kar v avtomobilu, po telefonu na parkirišču.

In ja noči so postale prekratke, spala sem od dve do štiri, pet ur max na noč. Malce sem res pretiravala z delom priznam a preprosto morala sem, ni šlo drugače stisnila sem zobe in iz sebe stisnila še zadnje atome moči, da sem uspela uskladiti vse obveznosti. In potem se najdejo ljudje, ki si ti upajo reči - ja lahko tebi! Itak, da lahko meni halooo kako mi ne bi bilo spim do 13, dobim zajtrk v posteljo, odspim še 2 urici, vse se zgodi samo od sebe še s trepalnicami mi ni treba migniti! Itak, da lahko meni. 

 Višek vsega je bilo v nedeljo, ko preprosto nisem mogla več. Utrujena, sitna, in ne naspana sem se sesedla in pričela jokati kaj mi je bilo tega treba.

Da so obveznosti ? Kdo jih pa nima ? Da obožujem jih, moje delo... a na že tako natrpan urnik sem dobila še dodatno težo. Uredila sem tudi tisto kar mi ni najbolj dišalo brez besed. A sodu je zbilo dno sporočilo, da jutri kar na lepem moram v Zagreb. Vsi plani in načrti  in obveznosti,  ki sem jih imela sem  jih hitela spreminjati,  klicariti okoli  in usklajevati, da bi kar se da hitro uredila nujno obveznosti, kar me je naslednji dan najbolj razjezilo  je to, da niti približno nismo  ničesar uredili,  naredili, uskladili, predvsem pa dorekli vsega in kar tako me čaka še nekaj gor dol skakanj, dokler se ne bodo vse ti "biznisman-i" le zjasnili kaj in kako. In to me je pošteno razjezilo. Sama se rada držim načrtov  in urnikov  nerada vidim, ko mi nekdo prekriža načrt sploh, če ta sestanek, slikanja čakam že mesec ali več. Sovražim, ko se ljudje z mojim časom igrajo, moj čas je dragocen, če tvoj ni. 

Da pride tudi tak dan, ko ne gre vse po planu hvala bogu le vsake toliko. Sarčy postane razkurjena in ima vsega dovolj a rezultati dela, ki se ne prelaga, se vztraja in nadgrajuje brišejo takšne spomine. Tale zapis ni nastal, da bi se pritoževala in bila negativna, ker to ni moj stil je pa del zgodbe iz vsakdana, moje zgodbe.  

No od napisanega članka je Sarčy že nerazkurjena ;) 

 Lep modni pozdrav & ne pozabite- Every day is a fashion day!

Sara

Jewelry, styling & model - Sara Savnik